Mestno obzidje in obrambni jarek

Radovljica je zrasla na obrambno dokaj ugodni legi. Na eni strani so jo varovale naravno oblikovane  terase reke Save na drugi strani pa kasneje zgrajeni obrambni jarek. Kot prvo zidano obrambo Radovljice lahko štejemo utrjeni ortenburški obrambni stolp iz katerega je kasneje zrasla današnja Graščina.

Po izumrtju rodbine Ortenburžanov v začetku 15. stoletja in njihovih naslednikov grofov Celjskih je nekaj desetletij izbruhnila vojna za nasledstvo. Boji so potekali tudi na radovljiškem posestvu in Radovljica je bila zavzeta s strani Jana Vitovca, vojskovodje Celjanov. Za ta čas je znano, da je bila Radovljica deloma zaščitena z obrambnim jarkom na severozahodni strani. Po končanju bojev za celjsko nasledstvo in utrditvi oblasti Habsburžanov je Radovljica pridobila mestne pravice in z njimi pogojeno pravico gradnje mestnega obzidja in drugih obrambnih naprav. V drugi polovici 15. stoletja, v času zgodnjih plenilskih vdorov s turškega ozemlja, se je pričela gradnja mestnega obzidja z obrambnimi stolpi. Vseh obrambnih stolpov je bilo v obzidju 16, poleg njih še gornja utrjena vrata (na prostoru današnjih prvih hiš ob vstopu v staro mestno jedro) in spodnja mestna vrata, ki so gledala proti sotočju Save in Lipniški dolini ter dokaj širok obrambni jarek. Do današnjih dni se je mestno obzidje ohranilo deloma v zidovih stavb, ki so se naslonile nanj ob gradnji od 17. stoletja dalje, deloma pa na področju cerkve in njej pripadajočih objektih, ki so nekdaj tvorili pomemben del obrambnega sistema. Obrambni jarek, edini te vrste v Sloveniji, je bil poleg dela obzidja v zadnjih letih obnovljen.