Radovljiške meščanske hiše

Staro mestno jedro Radovljice z njegovimi meščanskimi hišami danes uvrščamo v krog najpomembnejše arhitekturne in kulturne dediščine na Slovenskem. V gradnji hiš danes razpoznavamo pozno gotske in renesančne oblike, v določenih primerih slabše, v določenih bolje ohranjenih.

V starem mestnem jedru praktično ni hiše, katera si ne zasluži podrobnejšega opisa in predstavitve. Vseeno pa velja, da izstopajo: Magušarjeva s poznogotskim arkadnim dvoriščem in kletnimi prostori, zgrajenimi okoli leta 1550; Vidičeva hiša, ki predstavlja renesančni dvorec z letnico 1634 in portalom iz leta 1833, delom Kocjančičeve kamnoseške delavnice s Črnivca; sosednja Lectarjeva hiša, kateri so številne prezidave v veliki meri zabrisale njen pozno srednjeveški nastanek in katere portal nosi letnico 1822, v to obdobje postavljamo tudi začetke najstarejše radovljiške gostilne v tej hiši; Stara kovačija iz poznega srednjega veka, v 19. stoletju prezidana. V hiši v kateri je bila nato dolga desetletja mestna lekarna je bil rojen filozof, pedagog in politik dr. Anton Füster; bližnja Malijeva, gotsko renesančna hiša z nadstropnim pomolom in sramotilno klopjo ter stebrom (prangerjem) na katere so nekdaj privezovali manjše prestopnike, v kateri je bila dolga leta tudi strojarska delavnica. Med vsemi znamenitimi hišami kljub naštetemu izstopa Šivčeva hiša. Slednjo je dr. Cene Avguštin, starosta med poznavalci stare Radovljice označil kot: »edino v Sloveniji v celoti ohranjeno meščansko hišo s srednjeveškim tlorisom in poznogotsko-renesančno preobleko iz okrog leta 1500.« Po obnovi leta 1976 se je Šivčeva hiša razkrila v prvotni obliki, s stebriščno vežo v pritličju, kuhinjo, kaščo in bivalnimi prostori. Zunanjost hiše, okrašene s šivanimi robovi, krasi osrednja freska iz 17. stoletja, ki prikazuje Usmiljenega Samaritana.