Radovljica in nekaj njenih kulturno zgodovinskih znamenitosti

Mesto Radovljica in njena bližja okolica hranita arheološke ostanke, ki datirajo že v obdobje bronaste dobe. Začetki samega mesta segajo na prostor Predtrga. Poleg slednjega je bila namreč v poznem 12. stoletju postavljena manjša naselbina, katero so ustanovili grofje Ortenburški. Ortenburžani so na vrhuncu srednjega veka spadali v krog najpomembnejših plemiških družin na Slovenskem in jih lahko imenujemo tudi ustanovitelje Radovljice. Ena izmed vej Ortenburžanov je po delitvi družinskih posesti za svoje novo središče izbrala področje današnje Radovljice, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1169 z imenom Ratmansdorf. Ortenburžani so na radovljiškem zemljiškem posestvu imeli več gradov, med katerimi sta izstopala grad Kamen (Stein) in Lipniški grad (Wallenberg), kjer je bil tudi sedež njihove oblasti. Radovljico so pričeli razvijati kot upravno, politično in svetno središče radovljiškega posestva, ki je bila dopolnjena s prenosom prafare iz Rodin v Radovljico med leti 1273 in 1296. V 14. stoletju so tako izoblikovali podobo radovljiške posesti, ki se je obdržala dolga stoletja, v grobem vse do prve polovice 20. stoletja. Poljedelstvo in živinoreja ter glavna transportna povezava na levem bregu Save, na desnem bregu železarstvo in v sredini Radovljica kot upravno, cerkveno, obrtno in trgovsko središče.

Ob cerkvi in ortenburškem gradu (ki se je skozi stoletja preoblikoval od prvotne oblike utrdbe do današnje Graščine) se je v 13. stoletju oblikoval najstarejši del mesta in do leta 1333, ko se Radovljica prvič omenjena kot trg, obsegal spodnji del glavnega trga. Stoletje in pol kasneje je trg prejel mestne pravice in z gradnjo obrambnega zidu so bili postavljeni prostorski okviri poznosrednjeveškega mesta Radovljica. Prvotno lesene meščanske stavbe, med katerimi sta bili prvotno zidani samo Graščina in cerkev, so skozi stoletja, najprej samo v določenih delih stavb, kasneje pa v celoti nadomeščale zidane hiše. Gospodarski razvoj, ki je bil v največji meri pogojen s političnimi razmerami je v 17. in 18. stoletju omogočil zidanje hiš ob obrambnem zidu in nad obrambnim jarkom. Razmah gradnje stanovanjskih in drugih objektov izven meja »stare« Radovljice je sledil na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bil zgrajen niz secesijskih zgradb vzdolž današnje Gorenjske ceste. Današnjo podobo pa Radovljica s številnimi gradnjami dobi po drugi svetovni vojni.

 

Mestno obzidje in obrambni jarek

Radovljica je zrasla na obrambno dokaj ugodni legi. Na eni strani so jo varovale naravno oblikovane  terase reke Save na drugi strani pa kasneje zgrajeni obrambni jarek. Kot prvo zidano obrambo Radovljice lahko štejemo utrjeni ortenburški obrambni stolp iz katerega je kasneje zrasla današnja Graščina.

Preberi več

Graščina

Radovljiška graščina se je razvila iz prvotne srednjeveške utrdbe.  V 14. stoletju jo je  zgradila plemiška družina Ortenburg, ki je v času številnih okoliških medfevdalnih sporov na tem mestu ustanovila trgovsko-obrtniško središče svoje gorenjske posesti na območju Dežele, obenem tudi obrambno oporišče gospostva na levem in desnem bregu Save.  Skozi stoletja so jo različni lastniki in najemniki postopoma  dograjevali, spreminjali in obnavljali do današnje podobe.

Preberi več

Rojstna hiša Antona Tomaža Linharta

Bulovčeva hiša v kateri je bil leta 1756 rojen Anton Tomaž Linhart  arhitekturno ne spada med najpomembnejše primere radovljiškega meščanskega stavbarstva. Veliko pomembnejši je simbolni značaj hiše v kateri se je rodil prvi slovenski dramatik, gledališčnik, zgodovinopisec in šolnik.

Preberi več

Spomenik Josipini Hočevar

Spomenik zaslužni Radovljičanki Josipini Hočevar je občina Radovljica postavila leta 1908. Zamisel spomenika na podlagi vodnjaka je zelo zanimiva, tako v funkcionalnem kot simbolnem pomenu. Na mestu nekdanjega lesenega vodnjaka je bil postavljen vodnjak izklesan iz sivega kamna in tako je bil na simbolni ravni obeležen zelo velik prispevek Hočevarjeve za izgradnjo radovljiškega vodovoda.

Preberi več

Radovljiške meščanske hiše

Staro mestno jedro Radovljice z njegovimi meščanskimi hišami danes uvrščamo v krog najpomembnejše arhitekturne in kulturne dediščine na Slovenskem. V gradnji hiš danes razpoznavamo pozno gotske in renesančne oblike, v določenih primerih slabše, v določenih bolje ohranjenih.

Preberi več

Secesija v Radovljici

Poleg zgoraj navedenih znamenitosti se Radovljica ponaša tudi s številnimi znamenitostmi zgrajeni na prelomu 19. in 20.  stoletja. Po širitvi Radovljice izven mestnega obzidja so te gradnje zapolnile vmesni prostor med starim mestnim jedrom in najnovejšimi objekti na severnem delu mesta.

Preberi več

Župnijska cerkev svetega Petra

Radovljiška cerkev sv. Petra spada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekture na naših tleh. Prvotno v romanskem slogu zgrajeno cerkev iz 12. stoletja so leta 1495 temeljito prezidali in povečali, vendar pa so ohranili dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu, katerega nastanek datiramo v čas okoli leta 1460.

Preberi več